Digitalno črnilo razliva dr. Matej Kolenko, agrarni ekonomist 

A maš un krompir iz Marsa?!

Ko smo včeraj z radovednostjo spremljali pristanek že 5 roverja na Marsu, se bliža tudi dan, ko odgovor na zgornje vprašanje sploh ni tako daleč. Zanimiv je tudi ogled filma The Martian(2015), kjer glavni igralec (Matt Damon) preživi nekje okrog 560 solov (sol je dan na Marsu, 1 sol traja 24 ur in 40 minut) z pridelovanjem krompirja na Marsu. Ampak, kako daleč smo zares?

Eksperiment, ki so ga izvedli raziskovalci Mednarodnega krompirjevega centra (CIP), da bi ugotovili ali lahko krompir gojijo na Marsu, ni prinesel le spodbudnih rezultatov za prihodnost, s katerimi bi ljudi poslali na Mars, temveč tudi dragocene informacije o prizadevanjih Mednarodnega krompirjevega centra za pomoč kmetom pri pridelavi hrane na obrobnih pokrajinah našega planeta. NASA si je zastavila cilj, da bo do leta 2030 ljudi poslala na Mars. Ko bo človeška noga stopila na rdeči planet, bo tudi pomembno prehranjevanje oziroma možnosti pridelave hrane na 4 planetu v našem osončju. Raziskovalci CIP-a so leta 2016 izvedli eksperiment, da bi ugotovili, ali je krompir mogoče gojiti v zemlji na območju Pampas de la Joya, to je izredno sušno območje obalne puščave v Peruju. Po raziskovanju je najbližji primerek z zemljo na Marsu. Rezultate so predstavili v mednarodni znanstveni reviji International Journal of Astrobiology in z člankom spodbudili tako astrobiologe in druge znanstvenike, ki se ukvarjajo z raziskovanjem potenciala krompirja.Raziskovalci so 65 različnih genotipov krompirja (in-vitro) gojili v šotnih tabletah, jih 14 dni zalivali in nato presadili v lončke napolnjene z zemljo iz puščave. Kot kontrolno skupino so imeli v drugi skupini krompir posejan v navadni zemlji. Imeli so 5 izboljšanih sort, 22 avtohtonih sort in 38 novejših sort krompirja katere so bile odporne proti virusu LTVR (virus tropskih nižinskih področij). 40 % teh genotipov je dejansko bilo uspešnih v »marsovski« zemlji, nekatere sorte krompirja pa so imele malo manjše gomolje. To kaže na potencial za pridelavo krompirja na prašnatih tleh Marsa. Seveda bi morali na Marsu gojiti krompir v zaprtih, nadzorovanih razmerah (rastlinjakih). Ta študija je podlaga za nadaljnje raziskovanje in prispeva k boljšemu razumevanju življenja na Marsu. Prst, podobna tisti na Marsu je zelo slana. Na teh tleh imamo zelo ozek izbor poljščin, katere dejansko uspevajo v teh razmerah. Z uporabo nanotehnologije, mikroorganizmov pa lahko poskrbimo, da zmanjšamo slanost tal. In ja, organski, biološki odpadki, kateri bi nastali na Marsu, pomembno vplivajo na boljše rastne razmere v tistem delu našega osončja. Ti rezultati so tudi zelo uporabni za samo kmetijstvo na našem planetu. Namreč mnogo območij na Zemlji ogroža prav slanost tal. Zelo pomembno je, da rastline preizkušamo tudi v takšnih ekstremnih razmerah. Slanost tal je težava, katera postaja vse bolj razširjena. Te raziskave pomagajo, da se naučimo, kako se bodo rastline odzvale na prihodnje razmere in kar je še pomembno, kako se lahko kmet na tistem področju odzove oziroma sooči z izzivom. 

Sorte, katere so dale najboljše rezultate na zemlji iz puščave so odporne na viruse, predvsem na LVTR virus, prenašajo sušo, visoke temperature in so rezistentne na slanost tal. Prav te sorte so razvili v samem Mednarodnem krompirjevem centru. To jim omogoča ustvariti nove sorte krompirja, katera so primerna za Bangladeš in države srednje Azije, katere potrebujejo krompir, ki lahko prenaša tovrstne obremenitve. Leta 2016 so torej izvedli eksperiment, sedaj pa že ponujajo registrirane sorte iz poskusa na obalnih območjih, kjer se soočajo z preveliko slanostjo tal. S slanostjo tal imajo tudi probleme na suhih območjih, npr. porečje Aralskega jezera, v osrednji Aziji. Države po vsem svetu se soočajo s podobnimi območji in prav je, da razmišljamo, kaj če sploh, bomo lahko na tistih delih pokrajin pridelovali.