Digitalno črnilo razliva dr. Matej Kolenko 

Filane paprike ali prihodnost je v podatkih – prehranskih podatkih

Evo, prestopili smo dokaj uspešno v leto 2030. Doma mi je zmanjkalo nekaj zelenjave in pa riža. S sinom sva si zaželela filanih paprik. V bližnji trgovini vzameva pakiranje riža, kodo na embalaži preberem z pametnimi očali in celotna pot zrna riža se razprostira pred mojimi očmi. Od pobočij turške regije Marmara, vse do mojih filanih paprik. Kje je riž rasel, kdo je bil pridelovalec, koliko vode in prehrane je bilo potrebnega za njegovo rast, CO2 odtis vse do moje trgovine. Sin je med tem že vzel papriko in skeniral QR kodo z njegovim telefonom. Pridobil je podobne podatke, le da je izvor bil v nekaj kilometrov oddaljenem rastlinjaku. Plačava in odhitiva domov k pripravi kosila. 

Do leta 2030 bomo vsi hoteli vedeti kje raste naš riž, naša paprika, kje je rejena govedina… Vprašanje je ali bomo do takrat imeli na voljo dovolj hrane. Živilska industrija se sooča z dvema velikima izzivoma. Prva je vključevanje potrošnikov in njihovo vedno večjo povpraševanje o sami pridelavi in predelavi. Potrošnik zahtevamo sledljivost na vsakem koraku. Po IFIC (Internacional Food Information Council), je bila sledljivost živil eden izmed petih trendov na področju prehrane v letu 2019. Naslednja raziskava, katero je leto poprej (2018) izvedel FMI (Food Marketing Institute), je pokazala, da 93 % potrošnikov meni, da morajo proizvajalci zagotoviti podrobne informacije, kaj se nahaja v hrani in kako je pripravljena. 

Na mestu se poraja tudi drugo vprašanje. Če želimo, da bomo leta 2030 imeli na voljo vse te informacije in da bomo takrat na svojih mizah imeli dovolj hrane, bomo morali nekaj spremeniti. Do leta 2030 naj bi svetovno prebivalstvo doseglo 8,5 milijarde prebivalcev. Današnji sistem kmetijstva in živilska industrija, ne bosta mogla zadovoljiti potreb naraščajočega svetovnega prebivalstva. Z povečanimi pritiski na že tako redke vodne vire in vse močnejšim negativnim vplivom podnebnih sprememb postaja kristalno jasno, da nam ne preostane drugega, kot da ugotovimo, kako z čim manj sredstev, dobimo največ. Iz vidika inovacij v kmetijstvu in živilstvu, lahko odgovor na prejšnji dve vprašanji dosežemo samo na en način: podatki. Natančneje, prihodnost pridelave hrane je v preglednosti podatkov in izmenjavi le-teh. Podatki obstajajo, nahajajo se vsepovsod po svetu. Količina podatkov eksponentno narašča. Ocenjuje se, da je bilo v zadnjih dveh letih ustvarjenih 90 % vseh podatkov na svetu. Tehnologijo imamo, od umetne inteligence do strojnega učenja, modeliranja in podatkov v oblaku. Na prehodi v 21. stoletje smo obvladali sposobnost obdelave podatkov v smiselne celote, priporočila in smernice. Podatki obstajajo tudi v kmetijski in živilski industriji, vendar so leta 2020 še vedno večinoma razdrobljeni, izolirani in nepregledni. Podjetja jih zbirajo, nekatera naredijo dodaten korak in jih analizirajo ter jih uporabijo v svojem procesu. Večina pa jih preprosto shranijo, saj niso povsem prepričani kako jih lahko uveljavijo v svojem procesu. Toda vsi v prehranski verigi se strinjajo, da je učinkovita raba podatkov ena največjih priložnostih za reševanje globalnih prehranskih vprašanj. 

Po navedbah IFIC-a potrošniki želijo razumeti na nek način to s čim se prehranjujejo(mo). Raziskava o živilih in zdravju je za leto 2018 pokazala, da je več kot polovica sodelujočih navedla, da sta prepoznavanje sestavin in razumevanje porekla hrane ključna dejavnika kateriva vplivata na odločitev o nakupu. Glavni igralci v živilski industriji se zelo dobro zavedajo zahtev svojih potrošnikov. Švicarski Nestle (Nescafe,Maggi, Thomy, Nesquick, …) je na primer zavzel stališče glede vprašanja sledljivosti in odgovornega pridobivanja surovin ter uvedel svojo platformo za njihovih 15 najbolj uporabljenih živil (kava, kakav, mlečni izdelki, palmovo olje, celuloza in papir, soja, sladkor, žita, lešniki, vanilija, meso, perutnina in jajca, ribe in morski sadeži, zelenjava, začimbe, kokos). Živilski francoski gigant Danone (Actimel, Activia, Evian, …) je združil moči z Microsoftom in ustanovil tako imenovano tovarno umetne inteligence za mednarodno povezavo AgriFood, pospeševanje podjetništva za Start-up podjetja, katera uporabljajo umetno inteligenco za projekte, kateri služijo v kmetijstvu. Še en prehranski konglomerat ameriški PepsiCo (Pepsi, Lays, Doritos, Lipton, 7Up, …) ima v svojem portfelju sestavin krompir, kateri je pridelan 100 % po načelih trajnostnega kmetijstva. Naše slovensko podjetje Proconi (Pogrej in pojej), katero spada v francosko skupino Fleury Michon), natančno pregleduje vse njihove sestavine, da so skladne z najvišjimi standardi kakovosti. 

Nestle, Danone, PepsiCo, Proconi in druga živilska podjetja po svetu so se hitro odzvala na povpraševanje potrošnikov po preglednosti in sledljivosti. Vendar pa potrošniki želijo vedeti izvor svoje hrane in celotno pot od vil do vilic, medtem ko lahko posamezna podjetja, zagotovijo sledljivost, katera se nanaša na določen vidik živilske verige. Popolna sledljivost zahteva sodelovanje in izmenjavo podatkov med vsemi, kateri prispevajo delež v verigo preskrbe z hrano. Posamezna podjetja, katera ponujano tehniko za pridelovanje poljščin, se lahko v to matrico podatkov, vključijo že zelo zgodaj. V sami rasti poljščin. Natančna namakalna tehnologija, tehnologija za prehrano in zaščito rastlin, agroklimatska tehnologija, tehnologija pospravljanja in skladiščenja pridelka, ta tehnologija in digitalna orodja omogočajo, da ugotovimo koliko vode smo porabili, koliko gnojil, kakšna je bila poraba energije, izračunamo emisije ogljika, katere so nastale v fazi pridelave pridelka in še veliko več. Dostop do takšnih podatkov bo omogočil živilskim podjetjem, da izpolnijo zahteve svojih potrošnikov po popolni sledljivosti od vil do vilic in uresničijo svoje cilje glede trajnostnega poslovanja. Izmenjava podatkov je torej ključnega pomena za sledljivost živil, hkrati pa tudi eden izmed ključev do izbire in razpoložljivosti prehranskih izdelkov.

Zbiranje in izmenjava podatkov je ključna za povečanje hektarskega donosa. Po podatkih Združenih narodov FAO, se bo morala proizvodnja hrane po vsem svetu v naslednjih nekaj desetletjih povečati za dodatnih 79 odstotkov. Kako lahko podatki pomagajo pri reševanju tega izziva? Kar zadeva kmetijstvo, številni dejavniki vplivajo na hitrost rasti in zdravje pridelkov. Večji donos prinašajo prilagojena agrotehnika, katera izbere najboljšo genetiko rastlin, vložke in tehnike prehrane in zaščite rastlin. Danes se zbira veliko takšnih podatkov, od vzorčenja zemlje, spremljanje in merjenje padavin, vremena, uporaba hranil, zaščita pridelkov, poraba energije z kmetijskimi stroji, modeli oblikovanja cenovne politike in še mnogo več. Težava je v tem, da je dostop do »centralnega skladišča« podatkov še vedno daleč. Od senzorjev na polju, do brezpilotnih letalnikov, do namakalnih sistemov in kmetijske mehanizacije imajo kmetije ključ do dragocenih podatkov. Skupna raba teh podatkov je potrebna za pametne kmetijske odločitve, katere spodbujajo optimizacijo virov in donosa ter kmetom omogočajo, da pridelajo dovolj hrane za prehrano sedanjih in prihodnjih generacij. Živilska podjetja lahko izkoristijo zbrane podatke za integracijo z preostalimi viri podatkov, da omogočijo optimiziranje določenih proizvodnih procesov že na samem začetku.Vinogradnik in kletar. V kratki, kritični in intenzivni sezoni mora spremljati in voditi zapleteno delo. Skrb za zemljo, trto, grozdje, logistiko, kletarjenje, … Če ima kletar dostop do podatkov, kateri se nanašajo na zorenje grozdja in raven sladkorja, lahko optimizira svoje načrte, poslovanje ter poveča svoj dobiček. Poslovni model za izmenjavo podatkov je tako recept za uspeh. Razprave o neizkoriščenem potencialu podatkov za nekakšno preoblikovanje živilske industrije je nekaj, kar se nam že dolgo poraja v naših glavah. Verjamem, da preglednost in izmenjava podatkov predstavljata eno največjih priložnosti za celoten živilski sektor. Prehod iz sedanjega načina kmetovanja na način večje in boljše izmenjave podatkov, je nekaj, kar bomo morali rešiti vsi skupaj.