Digitalno črnilo razliva dr. Matej Kolenko 

Ali bodo digitalna orodja lahko nadomestila terensko delo kmeta na polju?

Za mene osebno in verjetno še veliko večino kmetov, je ogled posevka, kontrola njivske površine na kraju samem, sveto. Nenazadnje so nas učili v kmetijskih šolah, da pred vsakim delovnim opravilom, opravimo pregled na kraju samem. Torej sem že skoraj odgovoril na postavljeno vprašanje. Naj kar zaključim z razmišljanjem? Ah, pa ne bom.

Če želim preveriti posevek, se odpravim na polje, si ga ogledam, otipam, mogoče povoham, začutim zemljo, odvzamem vzorce, analiziram in se odločim kako naprej. Istočasno pa se dogaja tudi revolucija nove tehnologije, zmogljivejši pametni telefoni, uporabne aplikacije, spletni podatki, analiziranje v realnem času, informacij koliko hočeš. Okej, jaz sicer ne verjamem da bodo zdravnike v prihodnosti popolnoma nadomestili roboti, niti, da bo vsa možna komunikacijska tehnologija nadomestila moj obisk posevka. Verjamem pa, da mi lahko sodobna tehnologija pomaga pri odločanju na kmetiji, tudi glede stanja njive in posevka. Omogoča mi večjo učinkovitost, pridobi podatke, katere si lahko shranim in jih obdelujem in iz tega potegnem zaključek. 

Kaj je omogočilo »hibridno agronomijo«?

Ne glede na to ali kmetijo vodijo starejši z življenjskimi izkušnjami, kateri niso odraščali v dobi interneta ali mlajše generacije, katere želimo dvigniti kmetijo na višjo tehnološko raven, opažamo te spremembe kot izziv. Spremembe se dogajajo, tukaj in zdaj. Sprememba je očitna na treh področjih.

1. KOMUNIKACIJA – Na vseh področjih dobra komunikacija vodi do boljših rezultatov. Tako zasebno, tako poslovno. Digitalna orodja brez večjih težav opravljajo določeno delo namesto nas. Kmetje lahko sedaj uporabljamo različne platforme za doseganje naših zastavljenih ciljev. Vse lahko dokumentiramo. Zlahka pregledamo zbrane podatke za nazaj, jih analiziramo in pridemo do hitrejših in bolj natančnih zaključkov. Torej, frekvenco obiska na njivi smo lahko zmanjšali.

2. DIGITALNA ORODJA, APLIKACIJE – Kalkulacije gnojenja, priprave gnojilih načrtov, načrtovanje namakanja, vremenske postaje, daljinsko upravljanje, … Kmetje imamo prav sedaj možnost dostopa do neštetih digitalnih orodij, katere nam olajšajo življenje na kmetiji. Z enim klikom miške, z enim tapom po naši pametni napravi, lahko izračunamo porabo vode na določeni njivi, predvidimo razvoj pridelka iz podatkov vremenske postaje, delovanje našega namakalnega sistema, … Vse to samo z kazalcem na levi roki.

3. ORODJA ZA PODPORO ODLOČANJU – Zelo kompleksne rešitve, katere imajo za sabo ogromno število podatkov, katere nato algoritem obdela, nam podajajo dokaj jasna priporočila o začetku sajenja, nakupu repromateriala, optimizaciji same proizvodnje, načrtovanju investicij. Pridobljene podatke lahko brez skrbi damo našemu kmetijskemu svetovalcu in se morebiti skupaj odločimo, katero pot bomo izbrali. Tehnologija nam obljublja, ni potrebno posebej poudariti, da tehnologija na področju kmetijstva cveti. V zadnjih nekaj letih je bilo razvito veliko orodij za podporo odločanju, aplikacij, strojne in programske opreme. Si predstavljate neko inteligentno mrežo upravljanja z drevesi v gozdu, sadovnjaku? No, to tudi obstaja. Številna podjetja pripravljajo rešitve za analiziranje podatkov, modele za napovedovanje bolezni in škodljivcev, izboljšave v semenskem materialu, sledljivosti. V letu 2019 je tehnologija na področju kmetijstva ustvarila 16,9 milijarde dolarjev, skupaj nekaj čez 1.450 naložb posameznikov. Toda po drugi strani je tehnologija zapletena, besedne zveze kot sta umetna inteligenca in strojno učenje obetajo veliko ampak so do sedaj še premalo dosegljive. Spremembe seveda zahtevajo svoj čas in najbolje se obnesejo če gremo v korak z njimi, vsi. 

Ali obstaja kakšna čarobna tehnološka platforma za vse kmetijske namene? Verjetno ne. Kmetijstvo in kmetje smo zelo kompleksen ekosistem. Posamezne aplikacije, računalniška orodja morajo biti usmerjena k uporabniku, prinašati vrednost in biti primerna za posameznega kmeta, njegove potrebe, finančnih zmogljivosti in njegove tehnološke zmožnosti in možnosti. Ključ do uspeha s tehnologijami ni samo koncentriranje vseh virov v izključno eno samo tehnološko orodje, takšen način ne bo deloval in se po vsej verjetnosti tudi ne bo zgodil. Pot naprej si lahko ustvarimo z uporabo tehnoloških platform, katere so odprte za številne integracije in možnosti sodelovanja. Ali smo že na tej točki? Nismo, vendar imamo odlične pogoje, da to dosežemo. Podatke moramo zbirati in jih smiselno urediti, tolmačiti; satelitske slike, podatke o namakanju in gnojenju, vremenske postaje, … Ko bomo imeli na razpolago dovolj podatkov, kakovostnih podatkov, bomo lahko opazovali določene vzorce in sprejemali določene odločitve. Tudi s pomočjo umetne inteligence. Le-ta nam bo prinesla dodano vrednost, da jo bomo lahko razumeli in si na enostaven način razlagali zbrane podatke. Ali bo to razmerje med ceno in kakovostjo storitev v prid kmetom je drugo vprašanje, za drugo debato. Kmetje bomo lahko predvidevali in načrtovali ter posledično izboljšali svoj hektarski donos in tako prihranili tudi z posameznimi kmetijskimi vložki. Imeli bomo neposredno povezavo z distribucijskimi kanali. Prav tako bomo lahko izboljšali in bolje nadzorovali razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem, ter se enostavno znebili marsikaterega obiska na površini sami, hkrati pa tudi zmanjšali stroške dela za neko operacijo. 

Roko na srce, večina kmetov, tudi sam sem med tistimi, nimamo veliko časa, da bi se ukvarjali z inovacijami glede posameznih tehnoloških orodij. Zanesemo se na preverjeno in delujoče aplikacije. Odgovornost nosijo tudi razvijalci opreme. Dati nam morajo tisto, kar nam resnično ustvarja dodano vrednost in nam nuditi vso potrebno podporo. Torej, kako bom videti, ko bom čez 10 let šel na določeno njivo?Pogostost obiska na terenu se bo v sezoni zmanjšala na res delovne konice. Verjamem, da se bo povečala spletna komunikacija in da nam bodo različne platforme omogočile, da bomo celotno sezono vodili veliko boljše in z boljšimi rezultati. Verjetno bomo periodično pregledovali podatke o kmetiji in na podlagi teh sprejemali odločitve. Analizirali bomo satelitske posnetke, podatke vremenskih postaj, podatke namakalnih sistemov, raznih sond, pregledovali posnetke brezpilotnih letalnikov, da bomo sestavili prehranski obrok rastline in naredili plan zaščitnih ukrepov. Ko bomo porabili vse te možnosti in nam ne bo kaj jasno, šele nato bomo odšli na teren. Digitalna orodja, platforme, nas ne morejo nadomestiti, nikoli. Potrebujemo jih pa za dajanje priporočil. Tehnologija se bo opirala na izkušnje in znanje več tisoč kmetov, zbrane informacije iz celotne evropske unije in širše. Vse to bo doseglo bolj predvidljive rezultate, večje donose in kakovostnejše pridelke.